Združeni narodi so prek svoje konvencije za podnebne spremembe UNFCCC sredi marca podprli kampanjo okoljevarstvenih organizacij, ki pozivajo vlagatelje, naj prodajo svoje naložbe v družbah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo fosilnih goriv. Gre za sporočilo podjetjem, še posebej tistim, ki se ukvarjajo s premogom, da je doba »kuri, kar hočeš in kadar hočeš«, mimo. Pod pritiskom obtožb okoljevarstvenikov in tudi norveških politikov, da je portfelj preveč izpostavljen premogovniškim družbam, se denimo norveški sklad državnega premoženja GPFG, ki je eden največjih vlagateljev na svetu in ima deleže v več kot devet tisoč družbah po svetu, postopoma umika iz okoljsko problematičnih podjetij; lani iz 49 družb, ki ravnajo okoljsko ali kako drugače družbeno neodgovorno.

Nov mednarodni sporazum o zmanjševanju izpustov naj bi dobili decembra na pariški podnebni konferenci. Po napovedih bo ostrejši od kjotskega in bo podpisnice zavezoval, da za polovico zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Bogate države naj bi do leta 2020 vsako leto skupaj prispevale sto milijard evrov v tako imenovani zeleni podnebni sklad, ki bo revnejšim državam pomagal pri prilagajanju podnebnim spremembam.

Kako resno države razmišljajo o lastnem prispevku k zmanjševanju onesnaženosti, bo jasneje decembra, ko bomo predvidoma dobili naslednika kjotskega sporazuma, ki se mu veljavnost izteče leta 2020. Pričakuje se, da bodo na pariški podnebni konferenci Združenih narodov države z vsega sveta, med temi tudi ZDA in Kitajska, prva kjotskega protokola ne upošteva, druga je iz njega izvzeta, vendar sprejele nov mednarodni sporazum o zmanjševanju izpustov. Ta bo za podpisnice zavezujoč, bil pa naj bi ostrejši od kjotskega. Podpisnice bi se zavezale za polovico zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. To za evropske države ne bi pomenilo večje težave, saj so se oktobra lani voditelji držav članic EU dogovorili o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov doma za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Določen je tudi cilj 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030.

Revizija sistema EU za trgovanje z emisijami pa bo del zakonodajnega okvira šele za obdobje po letu 2020. Poleg tega so se bogate države zavezale, da do leta 2020 vsako leto skupaj prispevajo sto milijard evrov v tako imenovani zeleni podnebni sklad, ki bo revnejšim državam pomagal pri prilagajanju podnebnim spremembam.Medtem ko svet išče rešitve za vse bolj onesnažen planet, se vse več poslovnih priložnosti odpira pri razvoju tako imenovanih zelenih tehnologij. Pred svetovnim dnevom Zemlje, ki ga 22. aprila praznujemo od leta 1970, smo jih zbrali nekaj, ki so plod slovenskega znanja.

Za gretje z manj dima

V podjetju ATech Elektronika z Bača pri Materiji med drugim razvijajo in izdelujejo krmilnike za peči na pelete. Pri razvoju krmilnikov si prizadevajo za optimizacijo procesa zgorevanja biomase. Cilj je kar največji izkoristek goriva, kar pomeni tudi manjše količine škodljivih izpustov ogljikovega dioksida in drobnih prašnih delcev, ki nastajajo ob nepravilnem izgorevanju. Krmilniki, ki jih tržijo pod lastno blagovno znamko Fumis, prinašajo četrtino prihodkov podjetja. Lani so jih izdelali 40 tisoč kosov, prodajo pa povečali za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2013. Letos načrtujejo, da bodo uspešno izpeljali prve večje posle na ameriškem trgu.

Na svojem največjem trgu, to je Evropa, pričakujejo rast tudi letos, in sicer za 40 odstotkov. Krmilnike prodajajo proizvajalcem peči na pelete, skupno imajo 60 kupcev iz različnih evropskih držav. Že več kot leto dni pa se ukvarjajo s certificiranjem svoje inovacije Florian, pametne elektronske naprave, ki za do 20 odstotkov izboljša učinkovitost kaminskih peči na drva, saj še ni opredeljen standard, zato je to postal pravi izziv. Kljub temu je Florian v njihovi niši že precej prepoznaven, kar je ATechu prineslo štiri nove projekte s partnerji iz različnih držav, s katerimi razvijajo nove izdelke na področju izgorevanja biomase.