Februarska vrednost indeksa PMI Slovenija, ki ga v sodelovanju z Združenjem nabavnikov Slovenije objavljamo vsak prvi delavnik v mesecu, sporoča ohlajanje v slovenski paradni panogi: industrijski proizvodnji. Upad je zaznati na vseh ravneh – pri novih naročilih, obsegu proizvodnje, zaposlovanju in zalogah materiala -, malenkost se je izboljšal le podkazalnik dobavnih rokov.
Po dveh optimističnih mesecih iz danes objavljenega februarskega izračuna indeksa slovenskih nabavnih menedžerjev v predelovalni dejavnosti (PMI) izhaja, da se klima v tretjem zimskem mesecu nekoliko ohlaja. Drseča sredina, ki meri razpoloženje med nabavniki v zadnjih treh mesecih, je sicer še vedno nad vrednostjo 50, torej nad mejo med optimizmom in pesimizmom nabavnih direktorjev.
Uroš Zupančič, ki vsak mesec meri razpoloženje v slovenski predelovalni dejavnosti, pravi, da je pri razlagi kazalnika zaradi visoke nihajnosti dobro upoštevati tudi gibanje drseče sredine. Potemtakem je podatek o ohlajanju treba jemati s pridržkom.
Analiza podkazalnikov pokaže, da so največji upad doživeli nova naročila, proizvodnja in zaposlenost. Zupančič pri podrobnejšem pregledu odgovorov opaža, da je kljub upadu prvih dveh podkazalnikov – ta dva imata sicer največjo utež med vsemi – razmeroma veliko podjetij poročalo o enaki ravni naročil in enakem obsegu proizvodnje. »To si lahko razlagamo z aktivnim prilagajanjem podjetij zmanjševanju in umirjanjem svojih proizvodnih aktivnosti glede na dostopne informacije, ki prihajajo s trgov naših največjih izvoznic,« anketo tolmači Zupančič.
Zaloge materiala so se februarja – tako izhaja iz ankete – malenkost povečale, medtem ko so se dobavni roki izboljšali, torej skrajšali. To je edino izboljšanje na mesečni ravni, ki ga zaznavajo pri ZNS.
Razpoloženje na evrskem območju najslabše v letu dni
Pri Združenju nabavnikov Slovenije ob izračunu kazalnika ugotavljajo, da je razpoloženje v slovenski proizvodni dejavnosti precej odvisno od klime v dejavnosti evrskega območja. Razpoloženje nabavnikov v proizvodni dejavnosti na evrskem območju pa je najmanj vedro v zadnjem letu dni. Proizvodni PMI Eurozone je februarja znašal 51,0, kar je 1,3 odstotne točke manj kot decembra (o razpoloženju PMI po panogah pišemo v sosednjem prispevku). To je najmanj od lanskega februarja, še vedno pa nakazuje rast.
»Zanimiv je predvsem podatek, da so cene vhodnih surovin upadle najizraziteje od julija 2009. Nihajnost na trgu nafte in tveganja na finančnih trgih vplivajo tudi na razpoloženje v Nemčiji, kjer se je klima februarja poslabšala že tretji mesec zapored, na 50,2 točke, kar je najmanj od novembra 2014,« pojasni Zupančič.
In v prihodnje?
Zmanjšanje naročil gre pripisati porabljanju zalog naših partnerjev in odzivanju na tržne napovedi, pojasni Alenka Valenčič Butinar, vodja nabavne verige pri podjetju Atech, ki proizvaja elektronske sklope. »Za prihodnje mesece opažamo postopno povečevanje naročil, ki so seveda odvisna od panoge, kjer delujejo naši partnerji. V našem podjetju je izredno pomembna komponenta sezonskosti, saj četrtino prihodkov ustvarjamo na trgu biomase, kjer se naročila povečajo predvsem pred začetkom kurilne sezone in med njo. Vsekakor je opaziti rast števila novih projektov, ki se bodo kazali v obliki novih naročil izdelkov v drugi polovici leta. Pričakujemo pritiske na zniževanje cen repromateriala na nabavni strani in tudi na zniževanje cen izdelkov na prodajni strani. Dobavni roki bodo krajši zaradi zmanjševanja proizvodnih aktivnosti,« napoveduje sogovornica.
V zadnjem obdobju se ekonomisti na stari celini sprašujejo, ali ob vseh tveganjih, ki letos rušijo delniške trge, novo bojazen za prihodnjo gospodarsko rast pomeni morebiten izstop Velike Britanije iz Evropske unije. »Sami smo od trga Velike Britanije tako rekoč neodvisni, saj tam ustvarimo do odstotek prihodkov. Prav tako nam trg ni pomemben na strani nabave. Gotovo pa bi morebiten izstop iz EU pomenil velik pritisk na naše partnerje in dobavitelje, ki so na omenjeni trg močneje navezani kot mi. Predvsem menim, da bi to lahko pomenilo udarec za logistična podjetja,« pravi Alenka Valenčič Butinar.
Kriza spodbuja optimizacijo nabavnih procesov
Zmanjšanje naročil gre pripisati porabljanju zalog naših partnerjev in odzivanju na tržne napovedi. Za prihodnje mesece opažamo postopno povečevanje naročil, je pa to odvisno od panoge do panoge.
Vodja nabave v Atechu pojasni, da vse večja nejasnost napovedi o rasti v ključnih svetovnih gospodarstvih v podjetjih seje negotovost in previdnost pri odločitvah. »Vsakršno tveganje po drugi strani za podjetja pomeni tudi priložnost, predvsem na nabavni strani. Usmerja nas v optimizacijo nabavnih procesov, iskanja alternativnih virov in nam ponuja možnost partnerskega povezovanja, kar vodi do večje uspešnosti podjetij,« pojasni vodja nabavne verige pri podjetju Atech.
Ne (le) cena, bližina kot konkurenčnost prednost
Sogovornica kot enega od trendov na področju nabave navede iskanje prilagodljivih dobaviteljev, po možnosti čim bližje mestom porabe. S tega vidika Kitajska, ki je v preteklosti izkoriščala konkurenčno prednost nizkih cen, izgublja, pridobivajo pa predvsem dobavitelji geografsko blizu naročnikom. »Sami vidimo v tem veliko priložnost, po eni strani za še večje sodelovanje z našimi dobavitelji tako iz Slovenije kot širše regije, po drugi strani, prodajni, pa pričakujemo tudi večje zanimanje za nove projekte,« še pravi Alenka Valenčič Butinar.
